|
Zadnja
posodobitev:
17 maj, 2010. |
VELIKA POMORSKA BITKA PRED SAVUDRIJO |
![]() Igra tedna |
|
Naslednji mejnik
v zgodovini Savudrije je velika pomorska bitka pred Savudrijo leta 1177. O bitki
obstajajo številne legende, po eni od teh naj bi savudrija dobila celo ime
(Salvo-Re=rešen kralj), nekateri skeptiki pa menijo, da bitke sploh ni bilo. Poglejmo le
nekatera dejstva: Politično je v srednjem veku to ozemlje spadalo pod Piran, le ta pa pod
Benetke kar dokazuje piranski grb iz leta 1475, ki se nahaja na vodnjaku pred župno
cerkvijo. Do bitke naj bi prišlo med Benetkami in silami zvestimi cesarju
Frideriku Barbarosi I., ki so jih sestavljale galeje Benetkam konkurenčnih mest Pise in
Genove pod vodstvom Otona Barbarose - cesarjevega sina. Govori se, da je papež Aleksander
III v strahu pred Barbaroso pobegnil v Benetke in tam v samostanu svete Marije živel
'incognito'. Kmalu ga je prepoznal patriarh in ga nastanil v svojem dvoru. Cesar Friderik
se je zaradi tega želel maščevati republiki svetega marka in je zbral floto 75
galej in zaplul proti Benetkam. Dož Sebastiano Ziani je v želji, da bi preprečil napad na Benetke zbral 35 galej, ki so jih po večini opremila istrska mesta, in postavil zasedo v današnjem Piranskem zalivu - za rtom Savudrija (severno od Stanzie Grande). Iznenaden napad je zmedel Barbarosino ladevje, štiri ladje naj bi bile potopljene, kar 48 zajetih, ostale pa so se razbežale. V bitki naj bi bil ujet tudi prestolonaslednik Oton. |
||
|
|
||
|
Friderik
Barbarosa je bil po tem porazu primoran skleniti premirje s papežem Aleksandrom III.
Kot dokaz te bitke se je da dan vseh svetih še dolgo praznoval dan zmage pri Savudriji, večkrat so ta praznik potrdili tudi papeževi nasledniki. Menda obstaja zapis o tej bitki tudi na kamniti plošči v Vatikanu, ena plošča, ki je sedaj izgubljena pa naj bi se nekoč nahajala tudi na cerkvi sv. Ivana Evangelista v Savudriji. Stvarna dokaza bitke sta vsekakor slovito platno Domenica Tintoreta iz 1578 leta, ki še danes krasi doževo palačo v Benetkah (v originalu je bila v dvorani velikega sveta doževe palače velika freska, ki pa je žal zgorela l. 1577) in freska Spinella Aretina iz 1407, ki krasi javno palačo v Sieni. Menda je nekoč obstajala tudi tretja slika v Piranu, ki pa naj bi se sedaj nahajala na Dunaju. Argument proti resničnosti zgodb o veliki savudrijski bitki je dejstvo, da bi naj bil Oton Barbarosa leta 1177 star komaj 9 let. Raziskovanja morskega dna okrog Savudrije so se začela poleti leta 1963 na iniciativo Centra za podvodna raziskovanja SR Slovenije pod vodstvom prof. Mlakarja in oceanografa prof. Jožeta Štira. Mednarodna ekipa je na globini od 15 do 25 metrov v morju severno od Stancie Grande našla ostanke galej precej zasute s peskom in muljem, večje število anfor, svinčeno sidro in v dveh letih izvršila obsežno pripravljalno fazo in uredila ogromen dokumentarni material. Za tem so raziskovanja iz neznanih razlogov prenehala, tajna bitke pred savudrijo pa še vedno čaka bodoče rodove, da jo odkrijejo. |
||
|
|
||
|
Viri: Sergije Jelinić: Umag-Savudrija - župe, 1985 Bujština 68 - Književno povjesni zbornik, 1968 dr. Ivan Blažević: Povjest Istre i Kvarnera, 1962 Niki Fachin: Umag-Savudrija: Povijest i kultura, 2002 Niki Fachin: Pozdrav iz Umaga, 1998 Zahvaljujemo se tudi Giuliu CODIGLIA iz Bašanije, ki nas je s svojim navdušenjem za zgodovino inspiriral pri urejanju te strani. Uredil: Marjan SUHI, SAVUDDRIJSKE NOVICE |