|
|
SILUO, SILBIO, SILBONIS, SILVIO, SALVORE, SAVUDRIJA |
                               Igra tedna |
|
| Ste se že kdaj vprašali, od kod ime Savudrija oziroma Salvore, kot se ji reče po italijansko? Malo smo pobrskali po zgodovinskih knjigah in odkrili tole zanimivo legendo: Leta 1177 je bila pred Savudrijskim polotokom velika pomorska bitka. V tej bitki je bila potopljena kraljeva galeja, na kateri naj bi se po legendi nahajal Otto, sin nemškega cesarja Fridericha I. Barbarose, ki je po srečnem naključju ušel napadalcem in se zatekel na kopno, kjer se je skril v vodnjak in se na ta način rešil. Od teh časov naprej se je mestece začelo imenovati Salvo-Re, kar v prevodu pomeni rešen kralj. |
 Vodnjak pred župno cerkvijo v Savudriji, ki naj bi po legendi nudil zatočišče princu Ottu Barbarosi  Putingerijeva karta iz 636 |
||
 Ostanki rimske cisterne nad luko v Stari Savudriji |
Najstarejše sledi človeške prisotnosti v teh krajih so bile odkrite v bližini svetilnika. Gre za ročno izdelane kamnite predmete za katere so s tehniko določanja starosti z radiaktivnim ogljikom C14 dokazali, da so nastali pred 11.000 leti. Verjetno je bilo na tem mestu naselje na prostem. | ||
| Veliko kasneje - v rimskih časih, je na mestu sedanje Stare Savudrije nastalo rimsko pristanišče Siluo ali Silibonis, kot to mesto imenuje Petingerjeva karta iz 636 leta. Na rtu Borozija in na področju savudrijske luke so bili izkopani mnogi rimski ostanki, grobovi, novci, amfore, vodnjaki…Ko so leta 1929 gradili cesto do današnjega pomola v Savudriji so našli tudi bronasti kip boginje Fortune – Izide iz II. stol. po našem štetju. Savudrijska luka je bila pomembna predvsem zato, ker se je nahajala na poti v Aquleo in kot taka predstavljala pomembno postajo v pomorski trgovini.Nemirni srednji vek tudi tem krajem ni prizanesel. 876 leta je Savudrijo skupaj s Siprom, Umagom, Novi gradom in Rovinjem na svojem bojnem pohodu porušil neretvanski knez Domagoj. |
|
||
|
Viri: Sergije Jelinić: Umag-Savudrija - župe, 1985 Bujština 68 - Književno povjesni zbornik, 1968 dr. Ivan Blažević: Povjest Istre i Kvarnera, 1962 Niki Fachin: Umag-Savudrija: Povijest i kultura, 2002 Niki Fachin: Pozdrav iz Umaga, 1998 Zahvaljujemo se tudi Giuliu CODIGLIA iz Bašanije, ki nas je s svojim navdušenjem za zgodovino inspiriral pri urejanju te strani. Uredil: Marjan SUHI, SAVUDDRIJSKE NOVICE |
|||
