|
Zadnja
posodobitev:
17 maj, 2010. |
SIPAR - |
                               Igra tedna |
|
|
Sipar
prvič omenjajo že v rimski eri. Rimljani so ga zgradili zaradi transporta v neposredni
bližini današnje Savudrije, ki se je takrat imenovala Silvo, kjer so gradili
pristanišče. Ob novem pristanišču je tako nastalo novo mesto, z imenom Sepomaja,
kasneje imenovano Siparis, ki se je raztezalo med rtom Katoro in rtom Sipar. Sepomaja je
beseda keltskega porekla in pomeni 'nizka zemlja'. Na zemljevidu, ki ga je narisal neznani
prebivalec Ravenne v 7. stol. je označen kot majhen otoček v neposredni bližini naselja
Silvo (Savudrija). Ob velikih osekah lahko na tem področju še danes opazujemo pode tlakovane z mozaiki in ostanke zidov. Ob nenavadno veliki oseki leta 1771 so bili vidni ostanki mnogih zgradb kaki dve milji od Katora. Z izkopavanji ob obali so odkrili več grobnic in rimske novčiče z likom rimskega cesarja, izkopali so tudi svetilke, amfore, razne posode in nakit. |
|
||
 Duhovi rimskih legionarjev še danes stražijo legendarne ruševine |
V 2. stol. po našem štetju Sepomaja počasi prične propadati, Umaga takrat še ni bilo. Rimljani ne omenjajo več Sepomaje ampak se uveljavi naziv Siparis. Ta luka je za Rimljane počasi izgubila pomen, prebivalci so se počasi odselili nakoliko južneje in se nastanili na področju današnega Umaga. Naziv Umag ima svoj koren v besedni zvezi Sepo-omagus (Sepomaja), grb Umaga, ki ga sestavljata dva stolpa pa spominja na dva centra – stari Sipar in novi Umag. Mesto sipar je v naslednjih stoletjih vedno bolj propadalo. Leta 876 so Sipar skupaj z Umagom, Novigradom , Rovinjem in Savudrijo porušili Neretvanci pod vodstvom Domagoja, bana Dalmacije. Umag in ostala mesta so se obnovila, Sipar pa je kot mesto takrat popolnoma izginil. V neposredni bližini mesta Sipar je bil okrog leta 1000 zgrajen grad Sipar, o katerega izgradnji sta dve teoriji. Po prvi naj bi ga zgradili Bizantinci, po drugi pa gusarji, saj je bil kraj silno ugoden za napade na galeje, ki so plule tod mimo. | ||
|
Sedanje ruševine
so ostanki vhodne trdnjave, grad pa se je nahajal na drugem otočku, ki je danes FKK
plaža. Od trdnjave do gradu je vodila cesta, katere ostanki so še danes vidni ob osekah.
Grad ni bil trdnjava ampak rezidenca, čeprav je imel tudi dve utrdbi za obrambo. Grad Sipar z okolico je kot feud prehajal iz rok v roke med novigrajskimi in tržaškimi škofi do 14 stol. ko postane njegov lastnik rodbina Bratti iz Kopra. Feud je pod novimi gospodarji zaživel in se začel širiti na kopno. Najprej je nastalo gospodarsko poslopje Siparina, ki še danes obstaja, kjer je živel 'gaštald' – administrator gospodarstva. Siparina kmalu postane premajhna, zato Ivan (Zvane) Bratti postavi novo gospodarsko poslopje s hišo za gaštalda in majhno cerkvico posvečeno Mariji Magdaleni in s tem postavi temelje današnji Zambratiji (Zvane Bratti). 1552 se vname 150 let trajajoči spor med dvema družinama glede zakonitega lastništva gradu Sipar, ki je med tem propadal. |
 Ob velikih osekah so dobro vidni ostanki ceste, ki je vodila od celine do otoka Sipar |
||
|
Viri: Sergije Jelinić: Umag-Savudrija - župe, 1985 Bujština 68 - Književno povjesni zbornik, 1968 dr. Ivan Blažević: Povjest Istre i Kvarnera, 1962 Niki Fachin: Umag-Savudrija: Povijest i kultura, 2002 Niki Fachin: Pozdrav iz Umaga, 1998 Zahvaljujemo se tudi Giuliu CODIGLIA iz Bašanije, ki nas je s svojim navdušenjem za zgodovino inspiriral pri urejanju te strani. Uredil: Marjan SUHI, SAVUDDRIJSKE NOVICE |
|||
