|
Zadnja
posodobitev:
17 maj, 2010. |
RAZVOJ TURIZMA |
                               Igra tedna |
|
|
Železniška proga in druge
sorazmerno dobre zveze Savudrije s srednjo Evropo in seveda njeno izrazito
bujno mediteransko rastlinje so povzročili razmah turizma na tem območju. Že
Avstro-Ogrska monarhija je izbrala Savudrijo za kraj, kamor so odhajali na
počitnice in na zdravljenje. Mnoge vile in poletne rezidence ob morju
dokazujejo, da so že v tistih časih, tako kot danes, mnogi turisti prihajali
sem na počitnice in na okrevanje. Razvoj turizma se najverjetneje prične leta 1818 z izgradnjo svetilnika, ki je privlačil mnoge radovedneže od blizu in daleč. Iz konca 19. stol. je znan hotel Ala Posta, ki je bil hkrati hotel in poštna postaja. Vodil ga je Celestino Favretto. Leta 1903 je Antonio Rota odprl gostinsko hotelski objekt v Bašaniji. Pomembno vlogo v razvoju turizma je odigrala tudi družina Cesare, ki je imela poleg Stancie grande še vilo Lotta v centru Savudrije in vilo Ziani, v dolini pod Stancio Grande. Vila Ziani je dobila ime po dožu Zianiju, ki naj bi bil zmagovalec slovite bitke pred Savudrijo. Leta 1912 je bilo v tej vili gostom na razpolago 6 sob, v kopališču urejenem v savudrijski luki pa se je pozibaval kajak enosed podone konstrukcije kot beneške gondole. Imeli so kočijo in tudi verjetno prvi avtomobil na tem prostoru, ki sta jim služila za prevoz gostov od pristanišča do vile Nasproti vile Lotta so v 20-ih letih 20. stol. postavili hotel Al Piave, last družine Paludetto, ki je imel 8 sob in balinišče. L. 1908 so v bližini svetilnika zgradili otroško počivališče na morju. Namenjeno je bilo bolehnim otrokom iz Štajerske, ki so tu zaradi blage klime letovali od maja do oktobra. Leta 1911 je odbor za zdravstvo iz Portoroža pričel organizirati turistične izlete s parnikom na katerih so si turisti ogledovali svetilnik in ostanke starodavnega Siparja. Po prvi svetovni vojni je počivališče kupil Giovani Codiglia iz Bašanije, ki ga je leta 1924 prodal občini Gradec, ki iz njega naredi morsko zdravilišče Grazer Ana Kinderspital, ki nudi 80 postelj in omogoča počitek letno 536 otrokom iz Gradca, Dunaja, Koroške in tudi drugih delov Avstrije. Objekt je bil obnovljen leta 1999 in ga danes poznamo kot Villo Vallpiano s hotelsko in apartmajsko ponudbo. Iz prve polovice 20. stol. izvira tudi penzon Gombotz (sedanja Istra), ki je imel 15 sob s 27 ležišči in penzion Pineta lastnika Albina Pelizona (sedanji Mojmir), ki je imel 25 postelj. Na področju reklame turistične ponudbe tega kraja je veliko doprinesel Hans Gartler iz Beljaka, ki se je oženil z Antonio Codiglia in dal tiskati propagandne razglednice z bistvenimi informacijami o svojem penzionu. Podobno je storil tudi penzion Gombotz, ki je leta 1939 oglaševal takole: Pridite nas obiskat! Našli boste mir, svežino, morski in gozdni zrak, kristalno čisto morsko vodo in dobro domačo kuhinjo. V drugi polovici 20. stol. se je turizem zelo razmahnil, nekateri penzioni so še danes namenjeni turistom. V začetku 60 let je odprt kamp Pineta, ki ga krasijo v letih 1911-1912 posajeni borovci, leta 1970 je odprt kamp na rtu Borozija, leta 1987 istraturist zgradi apartmajsko naselje z 62 apartmaji. V zadnjih 50 letih je bilo na tem področju zgrajenih tudi precej privatnih vikendov. |
|
||
|
Viri: Sergije Jelinić: Umag-Savudrija - župe, 1985 Bujština 68 - Književno povjesni zbornik, 1968 dr. Ivan Blažević: Povjest Istre i Kvarnera, 1962 Niki Fachin: Umag-Savudrija: Povijest i kultura, 2002 Niki Fachin: Pozdrav iz Umaga, 1998 Zahvaljujemo se tudi Giuliu CODIGLIA iz Bašanije, ki nas je s svojim navdušenjem za zgodovino inspiriral pri urejanju te strani. Uredil: Marjan SUHI, SAVUDDRIJSKE NOVICE |
|||
